Medicinski izraz za tekočino v pljučih je 'pljučni edem', ki se nanaša na nenormalno kopičenje tekočine v pljučnih mešičkih.
Alveoli so drobni zračni mešički v obliki balona, kjer se med dihanjem izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid med pljuči in krvjo.1 Mačke s pljučnim edemom težko dihajo, ker pljučni mešički so napolnjeni s tekočino, kar oteži izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida.
Simptomi mačjega pljučnega edema
Simptomi pljučnega edema se lahko razlikujejo od blagih do hudih, odvisno od tega, koliko tekočine se je nabralo v pljučih.
Simptomi pljučnega edema lahko vključujejo naslednje:
- Povečan napor pri dihanju
- Hitro dihanje
- Dihanje z odprtimi usti
- pokanje v pljučih
- Nenormalna drža - iztegnjena glava in vrat ter komolci nazaj
- Slabost
Težave z dihanjem pri mačkah veljajo za nujno medicinsko pomoč. Če vaša mačka težko diha, jo čim prej obišče veterinar.
Poleg zgoraj naštetih simptomov se lahko pojavijo tudi simptomi, povezani z osnovnim vzrokom pljučnega edema. Na primer, mačke s pljučnim edemom, ki jih povzroči srčna bolezen, imajo lahko nepravilen srčni utrip ali šum na srcu, medtem ko imajo mačke s pljučnim edemom, ki jih povzroči električni udar, lahko opekline na jeziku in nebu zaradi žvečenja električnega kabla.
Vzroki za mačji pljučni edem
Pljučni edem delimo na kardiogeno in nekardiogeno obliko. Izraz "kardiogeni" se nanaša na srce.
Kardiogeni pljučni edem je posledica levostranskega kongestivnega srčnega popuščanja. Levostransko kongestivno srčno popuščanje se pojavi, ko leva stran srca ne more ustrezno črpati krvi v preostali del telesa. Posledično pride do kopičenja krvi v krvnih žilah pljuč, kar povzroči uhajanje tekočine iz krvnih žil v pljučne mešičke.
Najpogosteje diagnosticirana mačja srčna bolezen, ki lahko povzroči levostransko kongestivno srčno popuščanje, je hipertrofična kardiomiopatija. Dilatacijska kardiomiopatija lahko povzroči tudi levostransko kongestivno srčno popuščanje.
Nekardiogeni pljučni edem je vrsta pljučnega edema, ki ga povzročajo stanja, ki niso povezana z osnovno boleznijo srca. Nekardiogeni pljučni edem je posledica povečane prepustnosti krvno-zračne pregrade v pljučih, kar omogoča puščanje tekočin v alveole.
Obstajajo številni vzroki za nekardiogeni pljučni edem.
Simptomi pljučnega edema lahko vključujejo naslednje:
- Električni udar (običajno zaradi žvečenja električnih kablov)
- Poškodbe glave
- Krči
- Anafilaktična reakcija
- Septikemija
- Vročinska kap
Zdravljenje mačjega pljučnega edema
Mačke v dihalni stiski zaradi pljučnega edema bo treba stabilizirati in jim dati dodaten kisik. Kisik lahko dajemo tako, da mačko postavimo v kisikovo kletko, z masko preko ust ali nosu ali z nosno kanilo.
Bolečina in tesnoba lahko poslabšata težave z dihanjem, zato so za mačke v dihalni stiski včasih potrebna pomirjevala in zdravila proti bolečinam. Mačka bo prav tako postavljena v hladen, tih prostor, da bo ostala mirna.
Diuretike (zdravila, ki pomagajo telesu pri izločanju odvečne tekočine) običajno dajemo mačkam s kardiogenim pljučnim edemom.
Ko je mačka stabilizirana, je zdravljenje odvisno od osnovnega vzroka pljučnega edema (npr. antibiotiki za zdravljenje pljučnice, antiepileptična zdravila za nadzor epileptičnih napadov, zdravila za srce za zdravljenje bolezni srca).
Prognoza za mačji pljučni edem
Pljučni edem lahko povzroči odpoved dihanja in smrt, če ga ne zdravimo. Napoved za mačko s pljučnim edemom je odvisna od vzroka edema in od tega, ali je mogoče osnovno bolezen zdraviti. Na primer, mačka s pljučnim edemom zaradi srčnega popuščanja bo verjetno do konca življenja morala jemati zdravila za srce, da bi preprečila ponovitev edema. Tudi pri zdravilih pa obstaja tveganje, da se edem ponovi. Če pljučnega edema in osnovne bolezni srca ne zdravimo, je malo verjetno, da bo mačka preživela. Nasprotno pa je možno, da mačka s pljučnim edemom zaradi anafilaktičnega šoka popolnoma okreva, če jo pravočasno zdravimo.
